Izredno rada sledim Tini Simčič ali kot bi rekel moj Mali - gospe, ki rada pospravlja. In tako sem v zanosu metanja šare iz stanovanja v soboto popoldne naletela na svoj porodni načrt za prvi porod. Takoj sem vedela za kaj gre. Skrbno izbrana modro zlata knjižica. Z natančno izpisanimi idejami, kako bo najin prvi sin prišel na svet. Naslonila sem se nazaj in se začela režat z jetri, vedela sem namreč, da me čaka zagotovljena doza smeha.
Najin prvi sin je bil rojen takoj za vrhom epidemije virusa COVID-19. Absolutna panika je tako zaznamovala večino moje prve nosečnosti. Ginekologi so zmanjšali število potrebnih pregledov, porodnišnice so prenehale izvajati šole za starše, navodila ali so očetje lahko prisotni pri porodu, so se spreminjala iz dneva v dan. Govorilo se je o predihavanju popadkov z masko. Trgovine so se zapirale in odpirale, zato smo visoko noseče mame skočile po vozičke, posteljice in tetra pleničke isto sekundo, ko so se zadeve odprle, ni se namreč vedelo, kdaj se bo spet vse zaprlo. Kaos brez meja. Dodajmo še nosečniške hormone in srečno vsem, ki se bodo morali s tem spopasti (haha).
V opisanem kaosu sem se zadeve lotila sama in z edinimi meni do tedaj znanim pristopom - gore knjig, zbiranje informacij od posameznic, ki so situacijo že doživele ter strokovni članki. Haha. In kako zelo sem se motila.
Prebrala sem 12 knjig na temo nosečnosti in poroda. Med njimi knjigo, ki je porod opisala kot valovanje morja na meji prečudovitega, lepega, intimnega, ženskega ... Knjigo, ki je dajala nasvete, kako je potrebno med porodom razmišljati o tem, da si prelepa ženska cvetlica, ki se bo vsak čas odprla. Ter knjigo, ki je tako zelo natančno, fiziološko opisala prihod ploda v sterilno okolje, da še danes vem, kje se nahaja Bartolinijeva žleza; v tistem času pa bi najverjetneje lahko položila tudi kakšen izpit iz Uvoda v ginekologijo.
Sledila je poslovilna zabava v službi, na kateri so se ob meni zbrale "ženske". Nikoli ne bom pozabila konca te zabave. Medtem ko je ena izmed sodelavk razlagala, kako porod boli (njenih skrajnih besed ne bom ponovila), je sodelavka, ki nima, noče in po lastni izbiri ne bo imela otrok, kričala name, naj vendarle ne rodim v porodnišnici X, saj tam vse "zaserjejo, zaribajo, itd.".
Psihoza zagotovljena, pa srečno Kekec! Haha. Pričel se je porodniški dopust in v moje življenje je prišla modro zlata knjižica. Vanjo sem skrbno zapisala upe, želje, pričakovanja. Od idej katero glasbo bom poslušala dalje. Zapisanemu se sploh ne morem nehat smejat.
Oba moja fanta sem rodila v Ljubljanski porodnišnici. Z detetom sva obakrat potrebovala pomoč pri sprožanju poroda. Prvič zaradi preeklampsije, drugič zaradi mekonisjke plodovnice. Oddelek E Ljubljanske porodnišnice lahko samo in izključno hvalim (res so lepo skrbeli za vse nas). Enake pohvale, neskončna hvaležnost in vse dobre želje namenjam tudi Porodnemu oddelku Ljubljanske porodnišnice. Strokovno, bistro, gibko, prijazno. Ko je prišel čas, sem vodenje poroda vedno prepustila profesionalcem, prosila sem jih le, da me z zadevami seznanjajo. Akcija na katero se v resnici sploh ne moreš pripravit. Dogodki, ki te presenetijo in o katerih ne veš nič. Ker čista, prava, naravna ženska moč, ki ji nosiš s seboj, pa tega do zadnjega trenutka sploh ne veš. Za moja fanta in zame, so obakrat odlično poskrbeli.
Draga mami, z zabavno knjižico v roki, in jasnimi spomini na oba poroda ti lahko povem, da se na porod ne rabiš pripravit kot velevajo socialna omrežja. Najbolj modro je, da ta odložiš na stran in jih za seznanitvijo s to tematiko ne uporabljaš.
Kar potrebuješ je
pogovor z malim številom žensk, ki jim res zaupaš in imajo toliko pameti v glavi, da se bodo s teboj mirno in realno pogovorile (npr. mami, babi, sestra, službena cimra, prijateljica),
zaupanje vase (tvoje telo ve, kaj mora naredit),
zaupanje osebam, ki jih boš vzela s seboj v porodno sobo (ljudi, ki te utegnejo na ta dan spravljat ob živce, prijazno odslovi in jim povej, da jih boš o vsem obveščala, to pa boš potem počela, na način in v trenutkih, ko ti bo to dejansko ustrezalo),
zaupanje zdravniškemu osebju, ki te bo spremljalo in porodnišnico v kateri boš rodila (sama boš čutila katera porodnišnica je dobra zate in otroka, razmisli glede na gola dejstva: strokovnost, dostopnost protibolečniskih sredstev (tudi če razmišljaš o naravne porodu, morda se boš premislila, s čemer ni nič narobe), oddaljenost, možnostih bivanja, možnostih poroda itd.; ne pa glede na neke basni in pripovedke, ki jih je soseda slišala od gospe na avtobusu) ter
dobra šola za starše (pa ne nek "wupi hupi" božjastno drag seminar, ki ga vodi smrklja, ki ni končala ničesar, Powerpoint predstavitev pa je izdelala tako, da je sedela v babiški hiši na prejšnji šoli za starše in prepisovala, sedaj pa to trži (ne leti na nikogar osebno, karikiram); ampak babiško šolo porodnišnice, v kateri nameravaš v naročje dobiti svoje Zlato Dete).
Globoko v sebi točno veš kaj potrebuješ. Ne pusti, da te zmede kaos blebetanja in kapitalizma 21. stoletja. Mami boš, imaš to "po defoltu".
Objem, V.