K hiši sva se začela vračat. Sama. Z Detetom. Z Malim. Z vozičkom. Peš. Cikcak. Gor pa dol po vasi. V gozd. Okrog sva frlela kot dve čebeli. S seboj sva peljala Očija in Mami. S Prijateljicami smo visele na Google Mapsih in se mimo hiške vozile tudi preko spleta. Spoznala sva prijetna soseda. Veliko sva se pogovarjala. Vsak po svoje premlevala. In tiha želja je postajala vse glasnejša. Načrti resničnejši. Upi večji. Panika zagotovljena.
Ko sva se nekega dne vračala od hiške proti domu, je Mož poskušal razelektriti ozračje z enostavnim vprašanjem. "Kaj bo tvoj naslednji projekt, če kupimo to hišo?". Dobro me pozna, ve da se rada zaletavam z glavo v zid, ampak pri tem tudi, že desetletje, več kot odlično sodeluje.
Velike ideje se prikradejo čisto spontano. Vanje pa se zaženem brez tehtnih razmislekov in dodelanih planov, kako bomo prišli do konca. Ker pa je bilo velikih projektov v zadnjih letih dovolj, sem se med vožnjo skozi gozdiček pošalila, da bom po selitvi napisala svoj prvi erotični prvenec z delovnim naslovom Ljubezen v gozdu. Mož je prvi delovni naslov hitro spremenil v drugi delovni naslov tj. Gozdna romanca.
Zgodba se je hitro začela napletat. Ženskica v zgodbi je sopihala in sopla. Vzdihovala in se potila. Skelela, ščemela ... Vroči vali so prepravljali njeno telo. V stegnih jo je tiščalo ...
Na kar sem na koncu poti skozi gozdiček na ves glas zakričala: "In nato je prilezla na vrh Rožnika!". In potem salvam smeha v najinem avtomobilu ni bilo konca.
Hani Bani, rada te imam. Mava to.
Objem, Žena