Ob selitvi sem si močno želela, da bi se dobro ujeli s sosedi in sovaščani. Upala sem, da se ne bomo prepirali za 10 centimetrov ograje, 5 dag zemlje in vriskajočih otrok. Celi srečni smo se vselili v hiško, z Možem sva se trudila vzpostavit red, otroka sva večkrat opozorila, kakšna pravila o dretju in nedretju bodo veljala v hiši, na dvorišču in okolici.
Hiška se nahaja sredi narave. Okolica 20 km zračne linije gozdov in travnikov prinaša čudovite metulje, kozličke, hroščke in rožice vse vrst, velikosti in barv. Tu tudi za naravo še tako nezainteresirana duša izvleče mobilni telefon in poslika lepotke, ki jih v dolini in mestu ni videti, da jih lahko stisne v Instagram story.
Nekega pozno poletnega jutra priskakljam v našo klet z Detetom v naročju in zaslišim glasen: "Bzzzzzz!". V trenutku mi postane jasno, da imamo v hiši nerazpoloženega sršena, ki ga bo treba spravit ven. Razmišljam, kako bom to storila in čez teraso vidim mojo Sosedo, ki mi veselo pomaha. Sonček sije, sosedi razlagam, da je v kleti sršen. Prijazna duša vpraša, če mi pride pomagat, jaz jo vprašam, če ga zna spravit vn, ona odvrne, da ne, ampak pomagala bi (waw!).
Prosim jo, da prime Dete, sama pa se podam v vojno s 3 cm veliko žuželko. Sledi 5 minut kričanja, vreščanja, premetavnja vsega, kar sem slučajno že zložila iz škatel na police. Z brisalcem prahu odpiram okno in ga za kljuko vlečem proti sebi. Polijem barvo. Podrem nekaj polic. Vreščim. Kričim. Se smejim. Tekam sem in tja. Se sklanjam. Dvigujem. Dete in Soseda mirno gledata ta cirkus. Sršen je v nekem trenutku glasno zabrenčal in z vso hitrostjo poletel proti odprtem oknu, jaz pa sem z najglasnejšim možnim vreščanjem in enako hitrostjo stekla ven, na teraso, proti Sosedi in otroku. Ko sem prišla na sredino terase, se sploh nisem mogla nehat smejat. Zato sem se naslednjih 5 minut še neumorno smejala svojim izpadom. Soseda je z vso prijaznostjo Detetu razlagala, da ima pogumno mamo. Hahaha - hvala, realnost je bila precej drugačna. Kaj se sekiram, kako bodo sosedje sprejeli navihane otroke ... Če bo kdo poskrbel za vreščanje, kričanje in nerazložljivo, nerazumsko obnašanje vprašljivega izvora, bom to kar sama - Mama! Hahahaha.
Zvečer Možu razlagam, kaj sem počela zjutraj. Nakar mi v smehu reče: "Saj sem včeraj zvečer nekaj slišal, pa se mi res ni dal. Vidiš, kako super si uredila!" Hahaha, ja hvala, no.