Prodaji stanovanja je sledila sklenitev predpogodbe za nakup hiške. Časovnici sta bili postavljeni, intuicija mi je sporočala, da bo šlo marsikaj južno. Z lastnico hiške smo se bolje spoznali, si zaupali in hkrati upali, da bo nasprotna stran prisluhnila v primeru morebitnih opravičljivih zagat.
Prišel je dan podpisa predpogodbe. Lastnica hiše, žena pokojnega investitorja (naj mu bo dobro za mavrico in hvala <3 ) naju je postregla z borovničevim kolačem. Pripravila je tudi igračke, da se je Dete igralo na odeji pri mizi. Malega sva pustila v varstvu pri Babi. Prijeten klepet. Podpis predpogodbe. Dan kasneje plačilo are. Predpogodbo sva posredovala na banko. Odšla po vsa potrdila k delodajalcem. Gospa pa je prijazno dovolila, da v času, ko urejamo vso potrebno dokumentacijo in čakamo na prejem kupnine za naše stanovanje, pričnemo z urejanjem hiške, da se bomo v jeseni lahko vselili.
Z Možem sva naredila plan. Opredelila sva, katere stvari so najbolj nujne, da se lahko vselimo v hišo. Kot ponavadi je s polnimi jadri, številnimi poznanstvi ter goro dobre volje na pomoč priskočil moj Oči.
Ker imava mala otroka in ker so dobavni roki divji, sva se odločila, da v spodnjo sobo hiše montiramo čajno kuhinjo. Malo, a dovolj veliko, da bo prenesla nekaj mescev pripravljanja kašic in okusnih družinskih kosil, v nadaljevanju pa služila za kuhanje kavic ob družinskih žurih. Iz pregleda svetovnega spleta je delovalo, da bova čajno kuhinjo v nizkocenovnih pohištvenih trgovinah izbrala in dobila brez problema, pa temu ni bilo tako. Izkazalo se je, da se tudi na male, blok kuhinje čaka in na koncu sva se precej našvicala, da sva našla kuhinjo, ki nama je bila všeč in bo prispela pravočasno (kljub temu, da je na zalogi v skladišču - danes - zamuja 10. dan). Priključke v spodnji sobi je bilo potrebno prilagodit in sredi vročega poletja se je pričelo iskanje mojstrov, ki so se pripravljeni pripeljat in malo "poštukat" zadeve.
Po naključju smo naleteli na Vodovodarja. Na klic se je javil zgovoren in zagnan možakar. Poln energije se je ob dogovorjeni uri pojavil na dvorišču. Ogledal si je hiško, napeljavo in načrt bodoče kuhinje. Predlagal je enostavne rešitve, zmanjševal stroške svoje storitve (hvala!). Uporabil super materiale in lično delal, do trenutka, ko se je na ves glas iz spodnjega nadstropja zaslišal glasen in obupan: "Neeeeeeeee!".
Najin Mali, v hiši obožuje mnoge stvari, med njimi tudi - bide. V stanovanju ga nimamo. Mali si v bideju z otroško navihanostjo umiva roke, naliva vodo v "lambčke" in šiba noter in ven iz kopalnice z različnimi idejami, kako bi mu bide še lahko prišel prav. In to je naredil tudi v minuti, ko smo imeli prepoved odpiranja vode. Wups. Prvemu Ne!-ju, sta sledila dva druga glasna Ne!-ja, ki pa sta bila brez učinka. Naš Vodovodar je bil že moker, v spodnjem nadstropju luža in Mojster je iz bodoče kuhinje glasno razlagal, da je zdaj primeren čas, da prenehamo z odpiranjem pip. Wups 2, bomo, oprostite ...
Mojster nam lumparij ni zameril, delo je opravil lično in odlično. Naša čajna kuhinja čaka na električarja, slikopleskarja in montažo - še veliko dela, a hkrati jo komaj čakamo.
Uživajte, objem, V.