Praviš, da si včasih žalostna. Poveš, da te v srcu boli, ker si oba otročka dobila v svoje naročje po carskih rezih. Praviš, da na sebi čutiš črno piko. Premlevaš, kaj bi lahko naredila drugače. Praviš, da si včasih želiš drugačne izkušnje. Potem pa se kar na enkrat kriviš, dvomiš o sebi, jočeš.
Razumem tvojo stisko in vedno ti bom prisluhnila - ampak, draga... jaz vidim nekaj povsem drugega.
Vidim Mami, ki bi vse naredila za svoja sončka. Skrbno, prijazno, nežno Mami. Mami, ki je zabavna, Mami, ki vzgaja, Mami, ki je je ena sama ljubezen. Mami, katere roke imajo vedno čas za objem. Mami z ušesi, ki slišijo, še preden je izrečeno. Mami, ki je Mami z dušo in srcem.
Prosim ne pusti, da te definira način prihoda tvojih sončkov na svet. Ta je bil od tebe povsem neodvisen. Tudi za uspešen carski rez sta bila potrebna pogum in moč. Okrevanje je zahtevno. Tako kot druge mame, si svoja sončka tudi ti (in samo ti) skrbno nosila pod srcem. Zanju vedno in povsod narediš več kot bi kdo koli lahko pričakoval od tebe.
Trenutkoma v času, na katera nisi imela nikakršnega vpliva, ne dajaj moči. Si Ženska in Mami z velikima začetnicama. To je tisto, kar mora videt ves svet. In še bolj pomembno - Ti.
Objem, V.
