Najin prvorojenec je kar na enkrat postal simpatičen, navihan in živahen fantek. Star tri leta in pol je Atija v šali in smehu vprašal: "A možgane si pozabil doma?", zvečer ga je zanimalo: "Ali čarovnice res obstajajo?" in "Ali je daljši dinozaver diplodok ali oranžen tovornjak (ki smo ga videli tistega dne)?". Naslednje jutro so se moji fantje spakirali in odšli na igrišče, da bi lahko sama malo zmetala skupaj umazano posodo in oprana oblačila, nakar je stanovanjski zvonec glasno pozvonil. Pred vrati me je čakala nasmejana mala šobica: "Mami, mmmmm, lupčka sva pozabla!". Lupček. "Dijo, mami ...".